Pogled na Predloko (spodaj) in Črni Kal (zgoraj)

Letos se je župnija Predloka izpod kraškega roba razširila še na kraško planoto pod Slavnikom.

Kraj Loka se pojavi v pisnih virih leta 1067 (kot Lonca, Loca, Lonche). Omemba župnika v Predloki iz leta 1272, ki je moral plačevati papeške dajatve, je prva pisna omemba župnije. Župnija Predloka ima tisočletno zgodovino, lansko leto so obhajali 950. obletnico omembe kraja, verjetno pa je bila takrat že župnija Loka (Lonche), ki je pokrivala slovanski del južno od Trsta do Kubeda, segala pa celo v Brkine.

Med znamenitostmi je predloški kamniti zvonik, ki je najstarejši v Istri iz leta 1461. Veliko škodo je napravil nemški vojaški pohod 2. oktobra 1943, ko je pogorelo veliko istrskih vasi. Požgano je bilo predloško župnišče, zgrajeno pred 150 leti, v katerem je bila tudi šola in hranilnica.


Župnijska cerkev

V župniji je dvajset cerkva in štiri pokopališke kapele.

Ob izviru Rižane z imenom Zvroček stoji božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja.

Cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.


Ob izviru Rižane z imenom Zvroček stoji božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja.

Tri župnije združene v eno

V zgodovini se je župnija delila na manjše župnije, zdaj pa se spet širi. Od letošnjega leta so tri župnije združene v eno. Župniji Osp in Podgorje, ki sta bili doslej v soupravi, sta postali podružnici župnije Predloka. Župnija obsega vzhodno Istro in se preko Kraškega roba (po domače stene) razteza na Mali Kras. V nekaterih krajih se je tradicija bolj ohranila, v drugih manj. Župnija šteje okrog 2.000 ljudi, poseljenih v 24 vaseh.

Ob nedeljah obhajajo mašo v župnijski cerkvi in izmenično v dveh podružnicah. Nedeljnikov je okrog 150. V dobrih dvajsetih letih se je število veroučencev prepolovilo, od 90 so prišli na 45. Deloma je za to krivo manjše število rojstev, povečuje pa se število nekrščenih in tistih, ki se v veroučno šolo ne vpišejo.


Cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. V njej je freska Hrastoveljski mrtvaški ples, ki jo je naslikal Janez iz Kastva

Praznovanje sv. Valentina v Črnem Kalu

Za birmo nimajo posebnih srečanj. Se pa poleti udeležijo nekajdnevnega skupnega bivanja v župniji ali kakšnem domu duhovnih vaj. »Boleče je, da večina birmancev po prejemu zakramenta opusti verouk in bogoslužje,« pove župnik Milan Stepan.

»V župniji nimamo veliko dejavnih skupin,« pove župnik in omeni tri male molitvene skupine, ki se zbirajo občasno, enkrat, dvakrat tedensko ali ob šmarnicah.

V župniji so tudi dogodki, ki presegajo njene meje. Najprej je to praznovanje sv. Valentina v Črnem Kalu, kjer se zbere okrog sto parov, ki jih škof pri maši posamično blagoslovi.

Foto: Ivo Žajdela

Več lahko preberete v novi, 30. številki Družine.