Dela na ostalinah cerkve. Sv. Jere na Trdinovem vrhu gredo h koncu. V nedeljo, 30. junija, bomo tako z mašo, ki jo bo ob 10. uri daroval mons. Andrej Glavan, novomeški škof in otvoritveno slovesnostjo ob 11. uri, predali namenu investicijo nadkritja ostalin cerkve sv. Jere, umestitve prve kopije več kot 400 let starega kipa sv. Jere, avtobusnega postajališča, informativnih tabel, zloženke, razglednice, priložnostne znamke itd. Projekt bo realiziran znotraj programa LAS Leader.

Posebej vas vabimo k ogledu kulturnega programa ob otvoritvi, ki bo s simbolnega kraja na Trdinovem vrhu pozdravil vstop Republike Hrvaške v Evropsko unijo, v ponedeljek, 1. julija.

Zgodovina cerkve svete Jere
Kdo in kdaj je zgradil cerkev sv. Jere, ni znano. V pisnih virih je prvič omenjena 3. septembra 1447 v listini, v kateri sta Friderik II. Celjski in njegov sin Ulrik II. kartuziji Pleterje potrdila lastništvo samostanskega gozda na Gorjancih, ki ga je ob njeni ustanovitvi leta 1406 poklonil Herman II. Celjski. V listini je navedeno, da stoji »Sand Gerdrauten Kirchen« na samostanskih tleh. V Bizancijevem popisu cerkva na Kranjskem leta 1581 pa je cerkev sv. Jere že omenjena kot podružnica šentjernejske fare. Cerkev sv. Jere je potem večkrat omenjena v vizitacijskih zapisnikih; škofa Hrena leta 1609, škofa Scarlichija leta 1631 in
škofa Rabata leta 1668. Ob vizitacijah v letih 1631 in 1668 je bila »cerkev sv. Jere na Gori« zapuščena in brez vse opreme. Bila je brez oken in brez zvonika, imela je le dve lini. Na Joženskem vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja stoji cerkev na meji dežele Kranjske in Karlovškega generalata, Slunjskega polka. Po urbarju kostanjeviškega gospostva iz leta 1625 pa so se na sv. Jeri stikale meje kostanjeviškega, pleterskega, žumberškega in mehovskega deželno sodnega okraja. Cerkev sv. Jere tako ves čas predstavlja tudi simbolni mejni kamen. Cerkev je bila porušena in zapuščena konec 18. stoletja. Sv. Jera je stoletja ponujala svoje ime za vrh Gorjancev, ki pa se je leta 1923 na pobudo Ferdinanda Seidla, staroste novomeškega planinskega društva, preimenoval v Trdinov vrh. Popolnoma zarasle ruševine cerkve so v poletnih mesecih 1992 in 1993 očistili prizadevni šentjernejski farani. Dela so tekla v organizaciji šentjernejskega župnika Antona Trpina, strokovno pa je nad njimi bdela mag. Marinka Dražumerič z novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Javnosti so bili prezentirani obodni zidovi lope, ladje in prezbiterija, obnovljena pa je bila tudi iz kamna zidana oltarna menza. Po odobritvi sredstev Leader leta 2012 se je obnove, konzervacije in prezentacije ostalin cerkve sv. Jere v sodelovanju s partnerji–Mestno občino Novo mesto, Lovsko družino Trdinov vrh in LGG Zaletelj k.d.–polotil Zavod za turizem Novo mesto. S tem je cerkev sv. Jere po več kot 200 letih pridobila novo streho, odlitek kipa sv. Jere, zvonik, urejeno notranjost in okolico. Simbolni pomen tega projekta nam izpričuje več kot 130 let star zapis pisatelja Janeza Trdine, namenjen tedaj razvalinam obeh cerkva, ki »pričujejo krščansko slogo, v kateri so molili svojega boga udje različnih plemen in razredov naše vere. Pri sv. Jedrti se je brala maša za Slovence, pri sv. Eliji slavljanska liturgija za staroverne brate Hrvate«, (pravilno: Uskoke, op. p.).