Letos bo seveda drugače - prvič po 70 letih Britancev v prazničnem času ne bo nagovorila kraljica, temveč kralj Karel III. S precejšnjo gotovostjo gre pričakovati, da bo kraljev nagovor poklon njegovi materi in njenemu dolgoletnemu služenju kroni, v prispevku svoje sodelavke piše avstrijski Kathpress.

Kdo je zraven, kdo ni? Kakšna znamenja želi posredovati kralj, kakšne poudarke želi izpostaviti?

Britanski tisk se običajno več dni ukvarja s preučevanjem božičnega nagovora ter preiskuje simbole, namige ali kakršnakoli skrita sporočila. Zelo pozorni so tudi na to, katere podobe družine so na voljo s strani njihovih tiskovnih predstavnikov. Kdo je zraven, kdo ni? Kakšna znamenja želi posredovati kralj, kakšne poudarke želi izpostaviti?

Kralj sprva ni bil navdušen

Zamisel o božičnem nagovoru izvira iz začetka 20. stoletja: John Reith, ustanovni direktor medijske hiše BBC, ki je letos praznovala 100-letnico delovanja, se je leta 1922 obrnil na kralja Jurija V., ki pa je zamisel zavrnil, ker je radio enačil z lahkotno zabavo in se mu zato ni zdel primeren medij za kraljevi nagovor svojim podanikom. Deset let pozneje je vendarle pokazal pripravljenost za božični nagovor, ki je bil prvič predvajan na božični dan leta 1932. Avtor besedila je bil Rudyard Kipling (1865-1936), čigar najbolj znano delo je Knjiga o džungli.

Prosim vas, molite zame, da bi mi Bog naklonil modrost in moč, da bom izpolnila slovesne obljube, ki jih bom dala, in da bom lahko Bogu in ljudem zvesto služila vse dni svojega življenja.

Njegov sin Jurij VI. je izročilo nadaljeval. Iz filma Kraljev govor (The King's Speech) izvemo, da se božič za kralja ni začel, dokler ni imel nagovora. Ker je jecljal, je radijsko oddajanje v živo zanj predstavljalo velik izziv.

Kraljica je božični nagovor pripravila vsako leto: prvič leta 1952, ko je poročala o svojem kronanju v prihodnjem letu. Nagovor je zaključila s prošnjo: »Prosim vas, molite zame, da bi mi Bog naklonil modrost in moč, da bom izpolnila slovesne obljube, ki jih bom dala, in da bom lahko Bogu in ljudem zvesto služila vse dni svojega življenja.« V Združenem kraljestvu velja splošno mnenje, da je te obljube izpolnila.

Ob prelomu stoletja v ospredju vera

Leta 1957 so božični nagovor prvič predvajali po televiziji. Od leta 1960 so ga snemali nekaj dni prej, da so ga lahko pravočasno poslali v različne države Skupnosti narodov (Commonwealth). S tem se je sprostilo tudi praznovanje božičnega dne za Elizabeto II. in njeno družino.

Tako kot mnogi med vami sem tudi jaz našla veliko tolažbo in zgled v besedah Jezusa Kristusa.

Čeprav kraljica Elizabeta II. nikoli ni skrivala, da ji vera daje moč za življenje in nalogo monarhinje, jo je v svojem božičnem nagovoru začela izpostavljati šele na prelomu stoletja. »Za mnoge med nami je naša vera izrednega pomena. Kristusovi nauki in zavest o moji osebni odgovornosti pred Bogom so zame okvir, v katerem skušam živeti svoje življenje. Tako kot mnogi med vami sem tudi jaz našla veliko tolažbo in zgled v besedah Jezusa Kristusa,« je dejala ob božiču leta 2000.

Zadnji nagovor britanske kraljice Elizabete II. ob božiču 2021. FOTO: royal.uk

»Heat or eat«?

Božični nagovor kraljici ni predstavljal prevelikega bremena: nasprotno, v tem je videla priložnost, da neposredno nagovori javnost, se odzove na njene pomisleke, se zahvali ali pomiri ljudi, kot je to storila v času koronaepidemije. Ta oblika je bila ena redkih uradnih izjav kraljice, ki jih je napisala osebno, brez posvetovanja z vlado. Znano je, da je svoje mnenje vedno prispeval njen soprog princ Filip.

Na božični dan leta 2021, nekaj mesecev pred svojim platinastim jubilejem, je Elizabeta II. pripravila svoj zadnji božični nagovor. Po aprilski smrti svojega moža je nenavadno odkrito spregovorila o svoji žalosti. Letos se bo moral kralj Karel III. soočiti z zahtevno nalogo iskanja pravih besed. Država je namreč v gospodarski krizi, kar za nezanemarljivo število ljudi pomeni: »heat or eat« - ogrevanje ali hrana.