Življenje v Mosulu se je v zadnjem letu stabiliziralo in normaliziralo, je v pogovoru za medije pojasnil nadškof Moussa, ki že šest mesecev biva v prestolnici ob reki Tigris. To dotlej iz varnostnih razlogov ni bilo mogoče. »V resnici je Mosul danes eno najmirnejših območij v Iraku,« je v pogovoru zatrdil nadškof.

Mosul je danes eno najmirnejših območij v Iraku.

V zadnjem času se je na severovzhodu Sirije in v Iraku povečala teroristična dejavnost Islamske države. To je seveda zaskrbljujoče, tako nadškof Moussa. Kljub temu pa ne moremo reči, da bi na omenjenem območju vladalo vzdušje strahu. Ljudje so prepričani, da Islamska država ni več tako močna kot nekdaj, ko je leta 2014 osvojila Mosul in nato skoraj celotno planoto Ninive. Na planoti je trenutno razmeroma mirno, kljub temu pa je priporočljivo, da se ljudje določenim območjem izogibajo vsaj ponoči, je še pojasnil nadškof.

Kot je poudaril, je papež Frančišek s svojim zelo odmevnim obiskom v Iraku marca 2021 vidno spodbudil začetek dialoga in obnove v državi. Z obiskom v Mosulu je papež izkazal svojo naklonjenost temu »preizkušanemu mestu«. Nadškof Moussa je v pogovoru za medije še pojasnil, da bo potrebnih še veliko prizadevanj za krepitev načel bratstva in sprave v srcih prebivalcev Mosula.

Politično brezzračje

Paul Thabit Mekko, škof soupravitelj kaldejske eparhije Alkoš pa je za medije povedal, da mu nedavni teroristični napadi Islamske države niso vzeli poguma. Po njegovih besedah je temeljna težava v Iraku »politično brezzračje«, nezmožnost politikov, da izvolijo predsednika. Škof med razlogi navaja predvsem razdrobljenost političnih in verskih skupin, ki niso pripravljene na medsebojno sodelovanje.

Strankarska pokrajina v Iraku je izjemno razdrobljena.

Iraške parlamentarne volitve 10. oktobra 2021 so okrepile predvsem sadristično stranko šiitskega voditelja Muktade al-Sadra. Al Sadr je dobil skoraj petino skupno 329 sedežev v iraškem predstavniškem svetu. Strankarska pokrajina v Iraku je izjemno razdrobljena. Poleg tega je po volitvah nekajkrat prišlo do nasilnih protestov in delnega vnovičnega štetja glasov.

Rezultati volitev so bili dokončno znani šele v začetku decembra. Volitev se je udeležilo le okoli 44 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najnižja volilna udeležba na šestih parlamentarnih volitvah v Iraku od leta 2003, po koncu režima Sadama Huseina. Povod za predčasne parlamentarne volitve so bili množični protesti v letih 2019 in 2020 zaradi nezadovoljstva iraškega ljudstva ob nezadržnem širjenju korupcije, vplivu vojaških skupin in družbenih zamerah.