Nova Slovenija – Krščanski demokrati bo šla na prihodnje volitve (parlamentarne leta 2026) z novim vodstvom, saj je pred časom dosedanji predsednik mag. Matej Tonin, sicer tudi njen evropski poslanec, napovedal, da se na septembrskem volilnem kongresu ne bo več potegoval za še en mandat na čelu NSi. Javnomnenjske raziskave sicer ta čas stranke obetajo nov vstop v parlament.

4. avgust 2000

Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000, nekaj mesecev po združitvi Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), s čimer je razpadla tedanja vladna koalicija, združena stranka in Slovenska demokratska stranka (SDS) pa sta oblikovali novo. Mandatarsko mesto je pripadlo najmočnejši stranki, ki je na ta položaj predlagala dr. Andreja Bajuka.

Izstop Bajuka in Peterleta

Vlada je v državnem zboru prisegla 7. junija 2000 in delala le dobrih pet mesecev. Mesec dni po imenovanju je združena stranka SLS+SKD v Državnem zboru zaobšla dogovor in referendumsko voljo ljudi in podprla ustavni zakon glede volilnega volilnega sistema, zaradi česar sta Bajuk in Lojze Peterle protestno izstopila iz nje in 4. avgusta 2000 v Ljubljani ustanovila stranko NSi.

Bajuk: Odprta stranka

Prvi predsednik stranke je postal dr. Andrej Bajuk, novinec v državni politiki, ki je ob ustanovitvi dejal, da bo NSi sodobna, odprta stranka, ki bo prispevala k zvišanju slovenske politične kulture, njen cilj bo gmotno premožna, duhovno sveža in evropsko pluralna Slovenija. Oktobra, le dva meseca po ustanovitvi, je stranka na parlamentarnih volitvah prejela 8,66 % glasov in dobila 8 poslancev.

Članica ELS

Tudi na lokalnih volitvah 2002 je Nova Slovenija dosegla podoben rezultat (8,33 %) in dobila 6 županov in 254 občinskih svetnikov. Leto 2004 ni bilo prelomno zgolj za Slovenijo, ki je vstopila v EU in zvezo Nato, marveč tudi na NSi, ki je postala polnopravna članica Evropske ljudske stranke (ELS) in hkrati zablestela na junijskih prvih volitvah v Evropski parlament.

Zmagovalka volitev

Presenetljivo in prepričljivo je namreč zmagala s 23,6 % glasov, za evropska poslanca sta bila izvoljena Peterle in Ljudmila Novak. Že septembra istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah prejela 9,09 % glasov in 9 poslanskih sedežev. Stranka je vstopila v desnosredinsko koalicijo in v vladi Janeza Janše prevzela tudi štiri resorje.

Štirje resorji

Ministrstvo za finance je vodil dr. Andrej Bajuk, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič in pozneje Marjeta Cotman, ministrstvo za pravosodje dr. Lovro Šturm, ministrstvo za visoko šolstvo pa sprva dr. Jure Zupan in pozneje Mojca Kucler Dolinar. Jeseni 2005 je bil na rednem kongresu stranke za predsednika znova izvoljen Bajuk.

Peterle ni postal predsednik

Leta 2006 je bil Peterle izvoljen za podpredsednika ELS, na lokalnih volitvah pa se je stranka ustavila pri 6,33 % glasov, 11 županih in 190 mandatih v občinskih svetih. Leto pozneje je NSi skupaj s SDS in SLS podprla kandidaturo Lojzeta Peterleta za predsednika države. Po zmagi v prvem se je uvrstil v drugi krog, v katerem je prepričal slabo tretjino volivk in volivcev.

Izpad iz parlamenta

Za stranko je bilo eno prelomnih leto 2008, saj je NSi na jesenskih državnozborskih volitvah dosegla zgolj 3,4 % glasov in obtičala pod parlamentarnim pragom. Po razglasitvi rezultatov je z mesta predsednika stranke odstopil dr. Andrej Bajuk, ki ga je sprva kot v. d. predsednice zamenjala Ljudmila Novak, ki jo je nato izredni volilni kongres potrdil na čelu stranke.

Smrt dr. Bajuka

Trdo pot graditve novih temeljev je stranka že leto pozneje kronala na evropskih volitvah in zasedla 3. mesto s 16,58 % glasov, evropski poslanec je ostal Peterle. Na lokalnih volitvah 2010 je NSi prejela 5,93 % glasov, izvoljenih je bilo 10 županov in 201 občinski svetnik. Leto pozneje je stranko pretresla vest o smrti ustanovitelja in prvega predsednika dr. Andreja Bajuka.

Zgodovinska vrnitev

Decembra 2011 se je NSi posrečilo, kar se prej ni še nobeni drugi stranki: vrnila se je v parlament! Na državnozborskih volitvah je prepričala 4,88 % volivcev in dobila štiri poslanske mandate, Ljudmila Novak pa je postala podpredsednica Državnega zbora. Stranka je sodelovala v 10. slovenski vladi pod taktirko Janeza Janše z dvema resorjema: za obrambo (Aleš Hojs) in za Slovence v zamejstvu in po svetu (Ljudmila Novak).

Troje volitev

Leta 2014 so šli volivci na volišča kar trikrat: na evropskih volitvah so NSi (oziroma njeni skupni listi s SLS) namenili 16,60 %, iz NSi je bil v Evropski parlament izvoljen Peterle; na parlamentarnih volitvah je stranka dobila 5,59-odstotno podporo in 5 poslancev, na lokalnih volitvah pa 6,61 % podpore in s tem 10 županov in 228 občinskih svetnikov.

Ljudmila odstopila

Na predsedniških volitvah 2017 je sodelovala tudi Ljudmila Novak in zasedla četrto mesto (7,24 %), le nekaj mesecev pozneje pa je odstopila s čela stranke. Najprej jo je nato začasno vodil vodja njene poslanske skupine mag. Matej Tonin, na aprilskem kongresu v Grosupljem pa so ga člani potrdili za novega predsednika z več kot 92-odstotno podporo. Novakova je bila znova izvoljena v Evropski parlament, NSi je prejela 11,06 % glasov.

Trije resorji, pozneje še četrti

13. marca 2020 je zaprisegla 14. slovenska vlada pod Janševim vodstvom, NSi so pripadli trije resorji: obrambni minister je postal Tonin, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa Janez Cigler Kralj. Leto pozneje je ministrsko ekipo okrepil še Mark Boris Andrijanič in prevzel novonastalo ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Tretja največja stranka

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je NSi postala tretja največja stranka s 6,86 % prejetih glasov, s čimer je število mandatov povišala na 8. Na lokalnih volitvah je stranka dobila 11 županov in 193 občinskih svetnikov, na predsedniških volitvah pa je njihov kandidat Janez Cigler Kralj v prvem krogu končal na 6. mestu in prepričal 4,37 % volivk in volivcev.

Vrtovec napovedal kandidaturo

Na lanskih volitvah v Evropski parlament je NSi nastopila samostojno in osvojila 7,68 % glasov, s čimer si je stolček v Bruslju zagotovil Matej Tonin, ki pa je junija napovedal, da na septembrskem volilnem kongresu ne bo več kandidiral za prvega moža stranke. Je pa zato pred dnevi kandidaturo napovedal poslanec Jernej Vrtovec.

Več premisleka, dejanj, ravnotežja

Ta je v utemeljitvi svoje odločitve podčrtal, da si želi živeti v Sloveniji, ki bo nagrajevala ustvarjalnost, kjer bodo lahko espejevci, obrtniki, podjetniki in normiranci normalno delali; v državi, ki bo ljudem dobra mati in ne mačeha, ki je vsem v breme. »Ne potrebujemo velikih besed, temveč zlasti več premisleka, več dejanj in več ravnotežja med različnimi pogledi,« je poudaril Vrtovec.

Za razvojno koalicijo

Zdajšnji predsednik Tonin se je večkrat javno zaklinjal, da NSi v vlado pod vodstvom Janeza Janše ne bo šla več, medtem ko Vrtovec ocenjuje, da Slovenija po treh letih vlade dr. Roberta Goloba nujno potrebuje razvojno koalicijo: »Sam pri tem ne vidim izključevanja, NSi pa se bo morala potruditi za svoj rezultat, ki bo vodil do te razvojne koalicije.«

Peterletov izstop

Novembra lani je iz NSi sicer izstopil njen ustanovitelj, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, kot razlog pa navedel prevelika razhajanja z vodstvom stranke in razlike v razumevanju identitete krščanske demokracije. Kritičen je bil tudi do vnaprejšnjega izključevanja morebitnega sodelovanja v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša.

Kako naprej?

Kako naprej? Pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto bo torej dobila še četrtega predsednika – po dr. Andreju Bajuku, Ljudmili Novak in mag. Mateju Toninu –, kandidat Jernej Vrtovec pa napoveduje: »Če bom na kongresu dobil podporo, bom delal na tem, da bo NSi ostala glas razuma in vseh, ki Slovenijo nosijo v srcu, ter branik tistih, ki v tej državi z delom in trudom skrbijo za boljši jutri.«