Nadaljevanje iz: Zgodovinar Milko Mikola, spomini, komunistično nasilje [2]

Začetki mojega raziskovanja komunističnega nasilja

Moj položaj v službi se je bistveno izboljšal, ko je moral zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri finančnem poslovanju arhiva odstopiti njegov direktor, ki ga je zamenjal moj sodelavec Rudi Koželj. Sicer je bil tudi on član ZK, vendar je bil do mene zelo toleranten in je znal ceniti moje delo ter mi je omogočil, da sem se smel ukvarjati tudi z raziskovanjem na področju zgodovinopisja. Povsem pa sem se lahko sprostil šele po padcu komunizma v Sloveniji leta 1990. Takrat se je v meni sprostila neverjetna energija, ki sem jo najprej usmeril v proučevanje povojnega komunističnega nasilja na Celjskem, nato pa v celotni Sloveniji. Postavil sem si nalogo, da raziščem in opišem krivice, ki jih je komunistični režim povzročil mojima staršema ter tisočim drugim.

Začel sem s povojnimi nasilnimi razlastitvami premoženja

Prve prispevke na to temo sem objavil v Celjskem zborniku, nanašali pa so se na izvajanje povojnih nasilnih razlastitev premoženja (agrarne reforme, zaplemb in nacionalizacije) na območju povojnega okrožja Celje. Na idejo, da obdelam to tematiko, sem prišel, ko sem pri urejanju arhivskega gradiva s področja uprave in sodstva po letu 1945 naletel na številne arhivske dokumente, ki so se nanašali na te razlastitvene ukrepe komunistične oblasti. Potem, ko je bil leta 1991 sprejet Zakon o denacionalizaciji, so me v arhivu obiskali številni posamezniki, ki jim je bilo po vojni premoženja nasilno odvzeto, s prošnjo, da jim pomagam zbrati dokumente, ki so jih potrebovali v postopku denacionalizacije, kar sem jim rad ustregel. Name so se za nasvete obračali tudi nekateri odvetniki, ki so prevzeli vodenje postopka denacionalizacije. Vse to sem opravljal brezplačno, čeprav to ni bila moja dolžnost.

Drago Medved, Govorica dokumentov o sodnih procesih na celjskem območju, Milko Mikola, Delo, 16. 3. 1995Drago Medved, Pričevalna moč arhivov, Milko Mikola, Novi tednik, 1995

Marlen Premšak, Grozovite krivice, Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem, Večer, 4. 1995Ivo Žajdela, Revolucija na Štajerskem, Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem, Slovenec, 18. 4. 1995

Moja prva knjiga Sodni procesi na Celjskem 1944–1951

Zatem sem se lotil proučevanja političnih in montiranih sodnih procesov proti »razrednim« in drugim »notranjim sovražnikom« pred sodišči v Celju v prvem povojnem obdobju. Tako je leta 1995 izšla moja prva knjiga, ki sem ji dal ne ravno najbolj posrečen naslov Sodni procesi na Celjskem 1944–1951. Knjigo je izdal Zgodovinski arhiv Celje. Na to knjigo, ki je izšla v 800 izvodih in je bila kmalu razprodana, sem še posebej ponosen, saj je predstavljala moj knjižni prvenec. V njej sem obdelal politične procese, ki so v prvih povojnih letih v Celju potekali pred vojaškimi sodišči, pred senatom Sodišča slovenske narodne časti ter pred okrožnim in okrajnim sodiščem, hkrati pa sem v njej tudi dotaknil vprašanja pobojev civilistov, ki so jih med vojno na Celjskem zagrešili partizani. O tej moji knjigi je pisala večina slovenskih časopisov, saj je predstavljala prvo zgodovinsko delo, v katerem so bili obdelani politični sodni procesi proti pripadnikom tistih družbenih slojev, ki jih je komunistični režim obravnaval kot tako imenovane razredne sovražnike. Da je bila knjiga napisana na dovolj visokem strokovnem nivoju, dokazuje dejstvo, da so jo pri svojem delu uporabili tudi strokovni sodelavci Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Moja doktorska disertacija Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952

Bogomir Štefanič, Zaplenjena Slovenija, Milko Mikola, zaplembe premoženja, Družina, 30. 1. 2000Alenka Puhar, Povojni vojni plen, Milko Mikola, zaplembe premoženja, Delo, 14. 1. 2000

T. Cvirn, Krvavi madeži preteklosti, Milko Mikola, zaplembe premoženja, Novi tednik, 13. 1. 2000Janez Cundrič, Zaplembe kot orodje komunistične oblasti, Milko Mikola, zaplembe premoženja, Večer, 21. 1. 2000

Vanessa Čokl, Avnojski in sklep ustavnih sodnikov »rešujeta« sodišča, Milko Mikola, zaplembe premoženja, Večer, 8. 3. 2000Ivan Puc, Socialistični holokavst, Milko Mikola, zaplembe premoženja, Mag, 2. 2000

Bernard Nežmah, Zaplembe premoženja, Milko Mikola, Mladina, 9. 4. 2001

Leta 1999 je Zgodovinski arhiv izdal še mojo doktorsko disertacijo Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952. Delo je izšlo v nakladi 500 izvodov in je kmalu pošlo. To je bilo prvo znanstveno delo, ki je komunistične zaplembe premoženja v Sloveniji obravnavalo kritično. Tako kot Sodni procesi na Celjskem je tudi ta knjiga v širšem slovenskem prostoru naletela na ugoden odmev in so o njej pisali vsi pomembnejši pisani mediji, in to brez izjeme izredno pozitivno. Povabljen sem bil celo na RTV Slovenija v oddajo Odmevi, ki jo je vodila Janja Koren. Moja zadnja študija o komunističnem nasilju, ki sem jo napisal in izdal v obdobju, ko sem bil zaposlen v Zgodovinskem arhivu Celje, je imela naslov Delo kot kazen in podnaslov Izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945–1951. V njej sem obdelal razne oblike prisilnega dela, ki so jih sodišča in upravni organi izrekali v prvem povojnem obdobju, in opisal kazenske ustanove, v katerih so obsojenci prestajali te kazni.

Bogomir Štefanič, Revolucionarna različica suženjskega dela, Milko Mikola, Delo kot kazen, Družina, 21. 7. 2002Damjana Stamejčič, Temna stran meseca še rahlo bolj osvetljena, Milko Mikola, Delo kot kazen, Delo, 7. 6. 2002

Alenka Puhar, Na kočevske ceste kamne tolčti, Milko Mikola, Delo kot kazen, Delo, 5. 8. 2002 MP, Delo kot kazen, Milko Mikola, Novi tednik, 6. 6. 2002

Podlistka o zaplembah premoženja in pobojih civilistov

Poleg študij sem pisal tudi podlistke o komunističnem nasilju, ki sem jih objavil v celjskem časopisu Novi tednik in v dnevniku Večer. Tako sem leta 1991 v Novem tedniku najprej objavljal podlistek o zaplembah premoženja na Celjskem, nato pa še podlistek o pobojih civilistov, ki so jih na širšem celjskem območju Celjskem med vojno zagrešili partizani. Drugi podlistek je med člani ZZB NOV povzročil pravo ogorčenje. Od odgovornega urednika Novega tednika so zahtevali, da takoj preneha z njegovim objavljanjem, kar je ta tudi storil. Ko sem ga vprašal, zakaj podlistek ni več izšel, se je izgovarjal, da zato, ker je moral dati prednost poročanju o Celjskem obrtnem sejmu, kar je bila seveda navadna laž. Na moje veliko presenečenje je bil podlistek že naslednji teden znova objavljen. Kot mi je povedala ena izmed novinark Novega tednika, so številni bralci klicali odgovornega urednika in mu baje celo grozili, če podlistka ne bo več objavljal, kar je očitno delovalo, saj je ta odtlej zopet redno izhajal. V Večeru sem objavljal podlistek o komunističnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji.

Nasilje, ki ga je komunistična oblast izvajala nad podjetniki

Čeprav sem veliko večino svojega raziskovalnega dela posvetil raziskovanju komunističnega nasilja, sem se v času službovanja v Zgodovinskem arhivu Celje za spremembo lotil tudi raziskovanja zgodovine industrije na celjskem območju. Najprej sem leta 1996 napisal študijo Stara industrijska podjetja na Celjskem, nato pa leta 2004 še študijo Zgodovina celjske industrije, ki predstavlja eno mojih najboljših del. Obe študiji mi je izdal Zgodovinski arhiv Celje. V njej sem prikazal tudi nasilje, ki ga je komunistična oblast izvajala nad celjskimi industrijskimi in drugimi podjetniki, zaradi česar zgodovinar dr. France Kresal z Inštituta za novejšo zgodovino ni hotel napisati njene recenzije, čeprav mi je to obljubil.

Branko Goropevšek, Stara industrijska podjetja na Celjskem, Milko Mikola, Novi tednik, 1996 Zgodovina celjske industrije, Celje, Milko Mikola, Demokracija, 3. 3. 2005

Gradivo okrajnih in občinskih komitejev KPS oziroma ZKS

Moja osnovna delovna naloga v Zgodovinskem arhivu Celje seveda ni bilo zgodovinopisje, marveč strokovna obdelava gradiva. Poleg gradiva povojnih oblastnih organov sem urejal tudi gradivo okrajnih in občinskih komitejev KPS oziroma ZKS, ki so delovali na območju, ki ga pokriva Zgodovinski arhiv Celje. To gradivo je bilo do začetka devetdesetih let shranjeno v prostorih bivšega Arhiva ZKS v zgradbi na Tomšičevi 1 v Ljubljani, ker ga partija ni zaupala hranjenju v javnih arhivih. Ker so po nastopu demokratičnih sprememb te prostore potrebovali za pisarne poslanskih skupin, so jih morali izprazniti, zato so v njih shranjeno partijsko gradivo izročili arhivom. Del tega gradiva je prevzel tudi Zgodovinski arhiv Celje. Ker me je to gradivo izredno zanimalo, sem veliko večino gradiva izročenih partijskih fondov sam uredil in popisal.

Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev

Ob njegovi strokovni obdelavi so mi posebno pozornost vzbudili dokumenti, ki so se nanašali na tako imenovane notranje oziroma razredne sovražnike. Ker sem domneval, da bi bili ti dokumenti zanimivi za javnost, sem se odločil, da naredim izbor najbolj zanimivih in jih pripravim za objavo. Najprej sem zbral in objavil dokumente, ki so nastali pri delovanju okrajnih komitejev KPS na območju Zgodovinskega arhiva Celje v prvem povojnem obdobju. Prvi zbornik tovrstnih dokumentov je izšel leta 1998 pod naslovom Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju. Publikacijo je izdal Zgodovinski arhiv Celje v seriji Mali tiski, ki so jo pripravili v naši arhivski delavnici.

Napisal sem tudi tri študije o razvoju lokalne oblasti: Razvoj uprave in sodstva na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah od 18. stoletja do danes (Šmarje pri Jelšah, 2009), Razvoj oblasti in lokalne samouprave na območju občine Šentjur (Šentjur, 2024) in Razvoj oblasti in lokalne samouprave na območju občine Zreče (Zreče, 2024).

Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem

Ker je januarja 1999 preteklo natančno pol stoletja od takrat, ko je CK KPJ sprejel zloglasno Resolucijo o osnovnih nalogah Partije na področju socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje, s katero se je začelo izvajanje kolektivizacije v kmetijstvu in z njo povezano nasilje nad kmeti – kulaki, sem ob tej priložnosti na to tematiko zbral in za izdajo pripravil izbor dokumentov, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Zbrane dokumente je Zgodovinski arhiv Celje v seriji Mali tiski izdal pod naslovom Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem. V publikaciji so bili poleg prej omenjene resolucije CK KPJ objavljeni tudi primeri sodb, ki so jih kmetom na tako imenovanih kulaških procesih izrekla posamezna okrajna sodišča z območja, ki ga pokriva Zgodovinski arhiv Celje, ter poročila teh sodišč o nasilju, ki so ga vodila zoper kulake.

TC, Kulaki in sodniki, kulaški procesi, Celje, Milko Mikola, Novi tednik, 16. 12. 1999Novi direktor mi je hotel preprečiti izdajo dokumentov

K objavljanju dokumentov partijskih dokumentov sem se povrnil leta 2003, ko sem za izdajo pripravil izbor dokumentov občinskih komitejev ZKS, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Ti dokumenti so se nanašali na odnos ZKS do vere, Cerkve in šole, zato sem publikaciji, ki sem jo pripravil za izdajo, dal naslov Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje. Medtem ko pod prejšnjim direktorjem arhiva Rudolfom Koželjem z izdajanjem partijskih dokumentov nisem imel nikakršnih problemov, pa so pod novim direktorjem Bojanom Cvelfarjem, ki je celjski arhiv prevzel v tem času, s tem naenkrat nastali problemi. Ker ga je za direktorja arhiva nastavila ministrica za kulturo Andreja Rihtar (prejšnja direktorica Muzeja ljudske revolucije v Celju), ki je politično pripadala Združeni listi kot naslednici ZKS, se ji je za to oddolžil tako, da mi je hotel preprečiti izdajo teh dokumentov.

Bogomir Štefanič, Šola kot protiversko bojišče, Milko Mikola, Družina, 31. 8. 2003Zdenko Čepič je za moj predlog napisal negativno »strokovno oceno«

Ministrstvo za kulturo je predlog za financiranje publikacije zavrnilo. To je storilo na podlagi »strokovne ocene«, ki jo je napisal dr. Zdenko Čepič z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je in še velja za enega najbolj zagrizenih komunistov med slovenskimi zgodovinarji. V njej je zapisal, da predlagani dokumenti niso primerni za objavo, ker se nanašajo samo na območje Zgodovinskega arhiva Celje, ne pa na območje celotne Slovenije, kar je seveda popoln absurd, saj en arhivist tudi, če bi želel, česa takšnega ne bi zmogel pripraviti. Tako je Ministrstvo za kulturo finančna sredstva namesto za mojo objavo partijskih dokumentov namenilo direktorju Zgodovinskega arhiva Celje Bojanu Cvelfarju, da je lahko izdal svojo magistrsko nalogo o pomembnih gostih zdravilišča Rogaška Slatina pred drugo svetovno vojno. Publikacija je izšla v izredno razkošni obliki.

Zahteval je plačilo za fotokopiranje dokumentov

Ker sem zbrane partijske dokumente kljub temu želel izdati, sem se odločil, da jih izdam v samozaložbi v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. Na srečo sem dovoljenje za njihovo fotokopiranje in za izdajo že dobil od prejšnjega direktorja arhiva Rudija Koželja. Ko je za to zvedel novi direktor, je k meni poslal računovodkinjo z računom za fotokopije, ki mi je sporočila njegovo zahtevo, da moram fotokopije takoj plačati, kar sem tudi storil. Celjska Mohorjeva družba je leta 2003 dokumente izdala v dveh knjigah. V prvi so objavljeni dokumenti občinskih komitejev ZKS s celjskega območja, v drugi pa dokumenti ZKS z območja Zasavja in Posavja. Ker so o izidu obeh publikacij poročali številni časopisi, je zlasti v celjski javnosti vzbudila izredno velik interes. Na njeni predstavitvi v Celjskem domu se je zbralo toliko ljudi, da jo je bilo potrebno iz male dvorane prestaviti v veliko dvorano, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Prva knjiga, ki se je nanašala na občinske komiteje ZKS s celjskega območja, je bila takoj razprodana in je prišlo do njenega ponatisa.

Ivo Žajdela, Cerkev v očeh ZKS, Milko Mikola, Demokracija, 16. 10. 2003Alenka Puhar, Zagrizen boj s strašilom, Cerkev in šola, Milko Mikola, Delo, 2003

Zlata Krašovec, Dejanja, slava in denar, Milko Mikola, Mag, 3. 9. 2003Ljudmila Conradi, Šola kot protiversko bojišče, Milko Mikola, Celjan, 24. 9. 2003

Nadaljevanje v: Zgodovinar Milko Mikola, spomini, komunistično nasilje [4]