Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pred papeževim obiskom (2): nasilje v Južnem Sudanu »vsakdanja stvarnost«

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 25. 01. 2023 / 07:58
Oznake: Cerkev, Družba, Papež, Svet
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 25.01.2023 / 10:18
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pred papeževim obiskom (2): nasilje v Južnem Sudanu »vsakdanja stvarnost«

Pred papeževim obiskom (2): nasilje v Južnem Sudanu »vsakdanja stvarnost«
Celinsko afriško državo že leta pretresajo izbruhi nasilja in oboroženih spopadov. FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek 31. januarja letos potuje v Afriko: najprej bo obiskal Demokratično republiko Kongo, nato ga pričakujejo še v Južnem Sudanu.

Obisk afriške celine je bil predviden že v letu 2022: Vatikan je že objavil program obiska, obe državi gostiteljici sta imeli pripravljeni gesli in logotipa potovanja. Približno mesec dni pred predvidenim odhodom je bilo potovanje odpovedano, ker se je papež Frančišek v tistem obdobju soočal s hudimi bolečinami v kolenu, zato so mu zdravniki odločno odsvetovali kakršen koli dodaten napor.

Papež Frančišek bo na obisku v Afriki med 31. januarjem in 5. februarjem.

V začetku lanskega decembra so iz Vatikana vnovič potrdili, da bo papež izpolnil obljubo in vendarle obiskal Kongo in Južni Sudan: kot datum potovanja so navedli termin med 31. januarjem in 5. februarjem 2023. Sveti oče se torej na pot odpravlja čez teden dni, državi gostiteljici pa se že več tednov pospešeno pripravljata na sprejem težko pričakovanega gosta.

Pravoslavne kristjanke z otroki pred Marijino cerkvijo v Džubi. FOTO: Vatican Media

Južni Sudan

Pred načrtovanim obiskom papeža Frančiška sta nasilje in razseljevanje v Južnem Sudanu »vsakdanja stvarnost«, poroča avstrijski Kathpress. Obisk svetega očeta prinaša velika pričakovanja: milijoni prebivalcev države, ki so jo opustošili spopadi in lakota, vanj polagajo svoje upe; človekoljubni delavci, ki stojijo ob strani preizkušanemu narodu, pa so prepričani, da so v državi, ki jo je zajela državljanska vojna, »dobrodošli vsi ljudje, ki si prizadevajo začeti mirovni dialog«.

Po besedah človekoljubnih delavcev v državi vladajo »večdimenzionalne konfliktne razmere«.

V najmlajši državi na svetu z zanimanjem spremljajo priprave na skorajšnji obisk voditelja Katoliške cerkve. Cerkev je namreč močno vpeta v družbo, mirovni dialog pa predstavlja pomemben vidik v tej celinski državi, ki jo že leta pretresajo izbruhi nasilja in oboroženih spopadov. Po besedah človekoljubnih delavcev v državi vladajo »večdimenzionalne konfliktne razmere«. »Petdeset let državljanske vojne je pustilo svoj pečat, zelo veliko ljudi ima doma orožje, spopadi se pogosto vodijo z oboroženo silo,« je v pogovoru za medije pojasnil član osebja organizacije Zdravniki brez meja. Številne vojaške skupine so še vedno zelo zaposlene s tem, da branijo ali širijo svoj vpliv. Kraja živine je vsakdanji pojav, ki ni novost, »vendar v preteklosti mladi moški niso bili oboroženi s kalašnikovkami«.

Vedno znova prihaja tudi do napadov na konvoje Svetovnega programa Združenih narodov za hrano. V Južnem Sudanu je od humanitarne pomoči trenutno odvisnih okoli 7,5 milijona ljudi - približno dve tretjini celotnega prebivalstva. Država je ena najrevnejših na svetu in več sto tisoč Južnih Sudancev v strahu za svoje življenje beži pred nasiljem. K temu je treba dodati še posledice podnebne krize, ki se v Južnem Sudanu kažejo v obliki hudih poplav.

Predsednik Kiir julija lani v Džubi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Parolinom. FOTO: Vatican Media

Državni voditelji potrebujejo zunanji pritisk

Ob obisku visokih cerkvenih predstavnikov bo najmlajši narod na svetu združen »onkraj verskih, političnih in etničnih meja«. Po mnenju južnosudanskega borca za človekove pravice »voditelji Južnega Sudana potrebujejo zunanji pritisk«, da bi »pospešili« izvajanje mirovnega sporazuma iz leta 2018.

Po mnenju opazovalcev je stabilnost političnih razmer najpomembnejši dejavnik za boljšo prihodnost Južnega Sudana.

Optimizem ob ustanovitvi države leta 2011 namreč ni trajal dolgo. Le dve leti pozneje je izbruhnila državljanska vojna, ko je prišlo do ostrega spora med predsednikom Salvo Kiirom Mayarditom in njegovim namestnikom Riekom Macharjem. Spopadi med njunima vojskama so mlado državo potisnili v kaos: približno pol milijona Južnih Sudancev je izgubilo življenje, na milijone jih je moralo pobegniti.

Po mnenju opazovalcev je stabilnost političnih razmer najpomembnejši dejavnik za boljšo prihodnost Južnega Sudana, slediti bi morale naložbe v zdravstveni in izobraževalni sektor. Država pa »v resnici ni samooskrbna« in je odvisna od mednarodnih darovalcev. Ti darovalci trenutno svoja sredstva zmanjšujejo zaradi svetovnih gospodarskih razmer. Vprašanje je tudi, kolikšen vpliv imajo mednarodni gospodarski akterji. Kitajska podjetja na primer na nekaterih območjih črpajo nafto, vendar tamkajšnje prebivalstvo od tega nima nikakršnih koristi.

Pripadnik uporniške vojske. FOTO: Vatican Media

Ekumensko romanje

Papežev obisk v Južnem Sudanu bo ekumenske narave, spominjajo pri spletnem portalu Vatican News, saj se mu bosta tam pridružila tudi anglikanski primas nadškof Justin Welby in moderator Škotske prezbiterijanske cerkve Iain Greenshields.

Cerkveni dostojanstveniki naj bi spodbudili tamkajšnjo vlado, da se bo znova začela pogajati o miru.

Cerkveni dostojanstveniki naj bi spodbudili tamkajšnjo vlado, da se bo znova začela pogajati o miru. Toda tudi v primeru sklenjenega premirja bo morala najmlajša država na svetu še veliko nadoknaditi, predvsem na področju demokracije. V vsakdanjem življenju so namreč še vedno daleč od tega: temelji demokracije, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja in spoštovanje človekovih pravic, še niso ukoreninjeni.

Osrednja prometnica v Džubi. FOTO: Vatican Media

Nunciatura v Južnem Sudanu dobila eno redkih asfaltiranih cest

Pred pomembnim obiskom iz Evrope pa je mlada vzhodnoafriška država, ki sodi med najmanj razvite v svetu, v prestolnici Džuba doživela manjšo senzacijo: asfaltirali so cesto do vatikanskega veleposlaništva oz. nunciature. Po podatkih Svetovnega programa Združenih narodov za hrano (WFP) je cestno omrežje v Južnem Sudanu dolgo 20.000 kilometrov, od tega pa je trenutno asfaltiranih le 400 kilometrov cest.

Ko bi le papež lahko redno prihajal; naše ceste bi bile veliko boljše!

Župan Džube Michael Ladu Allah-Jabu je napovedal, da bo cesta do nunciature v predmestju Tongpiny asfaltirana »po hitrem postopku«, številni Južni Sudanci pa so to novico sprejeli z obilico humorja. Eden od komentarjev na družbenih omrežjih je bil: »Ko bi le papež lahko redno prihajal; naše ceste bi bile veliko boljše!«

Nalaganje
Nazaj na vrh