V pogovoru so sodelovali dva nekdanja predsednika slovenske vlade Lojze Peterle, sicer tudi predsednik Združenja VSO, in Janez Janša ter nekdanja poslanca Franci Feltrin in Vitomir Gros. Pogovor je moderirala novinarka Radia Ognjišče Tanja Dominko, uvodni nagovor zbranim je pripravil dr. Aleš Maver. Dogodek pod naslovom Zakaj je Demos zmagal? je bil priložnost za poglobljen pogled v zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do prelomnega političnega trenutka v slovenski zgodovini – zmage koalicije Demos na prvih demokratičnih volitvah leta 1990.

Manj prepričljivo kot drugod

Predgovornik, zgodovinar dr. Aleš Maver, je spomnil, da je v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav demokratična opozicija dosegla veliko prepričljivejše zmage kot Demos v Sloveniji, zlasti v Litvi, na Češkoslovaškem, Madžarskem in tudi na Poljskem se je delež novih strank in gibanj gibal med 80 in 90 % sedežev, na Poljskem pa je junija 1989 opozicija tam, kjer je lahko sodelovala, pobrala kar 260 od 261 sedežev, ki so bili na razpolago. V Sloveniji ni bilo tako. Demos je v družbenopolitičnem zboru dobil 47 od 80 sedežev, kar je bilo še vedno veliko bolje kot v Romuniji ali Bolgariji.

Okroglo mizo je uvedel zgodovinar dr. Aleš Maver. FOTO: Janez Porenta

Mobilizacija vseh sil, ki so bile za spremembo

»Zakaj je bila Slovenija tako težaven teren? Ker je v Sloveniji kot v zelo redkem evropskem okolju prišlo do komunistične revolucije, ki je bila samonikla, torej ni bila uvožena, ampak so jo izvedli Slovenci. Zato je bilo ključnega pomena za Demosovo zmago, da je uspel Demos mobilizirati vse sile, ki so bile za spremembo, tri tradicionalne politične tabore – katoliško-konservativnega, liberalnega in socialdemokratskega, pa tudi tisti del komunistične nomenklature, ki je bil naklonjen večji suverenosti slovenske republike,« je pojasnil Maver.

Paradoks slovenskega 22. aprila 1990

Dotaknil se je še enega paradoksa slovenskega 22. aprila 1990, razlike v izidu volitev v parlament in v predsedstvo, kjer so stare strukture obdržale večino in dobile tudi predsedniški položaj. Medtem ko je Demos na parlamentarnih volitvah osvojil 54 %, jih je njegov predsedniški kandidat dr. Jože Pučnik le 42 %, kar po Mavrovem kaže razliko med delom Slovencev, ki so bili naklonjeni večji suverenosti slovenske republike, in delom, ki je bil hkrati naklonjen tudi temeljitemu prelomu s komunističnim režimom – in ta delež je bil že leta 1990, kljub času prostosti, manjšinski.

Roko so dvignili tisti, ki so bili aktivno vpeti v dogajanje ob osamosvojitvi. FOTO: Janez Porenta

Ni obveljal niti osnovni civilizacijski kompromis

»Nepietetna odprava spominskega dneva za žrtve komunizma pred dvema letoma mi je pokazala, da nobenega od kompromisov, sprejetih leta 1990 in pozneje, niso sprejeli iz prepričanja, in da se je zelo hitro začel proces, kako spet pridobiti nazaj tisto, kar so morali v letih časa prostosti žrtvovati. Kajti če ni obveljal niti osnovni civilizacijski kompromis, da je spomin na žrtve komunizma v Sloveniji v javnosti legitimen, potem lahko tudi dvomimo o vseh drugih takrat sklenjenih kompromisih,« je opozoril Maver.

Dve stvari, ki bosta od Demosove zmage vedno ostali

Dve stvari pa bosta od Demosove zmage vedno ostali. Omogočila je izvedbo maksimalističnega programa slovenske osamosvojitve, ki je privedla do popolnoma neodvisne države, kar se aprila 1990 tudi marsikomu, ki je glasoval za Demos, še ni zdelo mogoče. In v času prostosti, ko se je uveljavilo prepričanje, da tako, kot je, ne more biti več naprej, so bili položeni temelji za kulturno-civilizacijsko vrnitev slovenskega prostora na severozahod, kamor je zgodovinsko do leta 1918 spadal. In tega potem tudi poznejše vlade in oblasti niso mogle več spremeniti, je zaključil Maver.

Franci Feltrin je bil vidni član Zelenih. FOTO: Janez Porenta

Sprejel Omanovo pobudo

Poslanec prvega sklica slovenske skupščine in tedaj vidni član Zelenih Franci Feltrin se je spomnil začetkov v Škofji Loki, ko ga je oktobra 1989 poklical pokojni Ivan Oman, s katerim sta se dobro poznala, in ga povabil k ustanovitvi škofjeloškega odbora Demosa. Prikimal je. Najprej so se zasebno sestali na domu poznejšega poslanca SKD Vincencija Demšarja in 4. novembra 1989 so štiri stranke podpisale sporazum: SDZ, Kmečka zveza, Krščanski demokrati in Zeleni Slovenije. Feltrin v stranki sicer ni vprašal nikogar, niti dr. Dušana Pluta ne.

Dva glasova večine

»Ko so izvedeli za podpis, so me poklicali in zahtevali, naj umaknem podpis, a ga nisem. Vsi so bili proti meni, saj je večina v Zelene prišla iz CK. Plut se je odločil sklicati zbor Zelenih z glasovanjem v nabito polni predavalnici Filozofske fakultete. Razprava je bila grozna, češ da kakšna neumnost bi bilo iti v Demos. Dvignil sem se in jih vprašal, kaj lahko Zeleni storimo, če le stojimo ob strani in gledamo, nismo pa aktivno tam, kjer se kroji politika, tudi zelena. Nisem popustil in sem zahteval tajno glasovanje, na njem pa so z dvema glasovoma večine odločili, da gremo v Demos. Če bi takrat vztrajali in ne bi šli, bi najbrž Demos ne imel večine – 126 od 240 glasov,« je spomnil Feltrin.

Vitomir Gros je poudaril, da je bila Slovenska obrtniška stranka jeziček na tehtnici v Demosovi vladi. FOTO: Janez Porenta

Ni bilo pošteno, bilo pa je učinkovito

Da so se v Slovenski obrtniški stranki (SOS) takrat soočali z nenadnim pojavom velike množice komunistov znotraj stranke, je podčrtal njen tedanji predsednik Vitomir Gros. Počasi so jih odkri(va)li in 2. februarja 1990 so jih izločili tako, da jih niso povabili na kongres, kar po njegovem ni bilo najbolj pošteno, bilo pa je učinkovito. Gros poudarja, da Demos ni zmagal ne leta 1990 ne kadar koli, saj SOS zaradi trmastega vztrajanja Spomenke Hribar ni bila nikoli njegova članica, torej na volitvah ni zmagal Demos, ker brez glasov SOS ne bi dobil 50 %, temveč je zmagala koalicija SOS s koalicijo Demos!

Demosova koalicija vsebovala vse politične usmeritve

Brez te zadnji trenutek sklenjene koalicije, tako Gros, bi Demos volitve 1990 izgubil z manj kot 48 %. »Koalicija je zmagala, ker je svoj program zagovarjala odločno, ne oziraje se na mnenja političnih nasprotnikov in njihovo izmotavanje glede usode Jugoslavije z zagovarjanjem raznih oblik njenega obstoja do zadnjega. Zlasti pa je bilo odločujoče, da je Demosova koalicija vsebovala vse politične usmeritve, a njihove demokratične dele, komunistični vrinjenci pa takrat še niso imeli dovolj moči. Takrat še ni bilo čutiti poznejšega vse hujšega nasprotovanja enega demokrata proti drugemu, kar se v vedno ostrejši obliki pojavlja danes,« je bil oster Gros.

Okrogla miza ob 35. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. FOTO: Janez Porenta

Pučnik ni imel zadostne podpore Demosa

Spomnil se je še predsedniškega kandidata dr. Jožeta Pučnika, ki se je pred volitvami vozil s starim volkswagnom od enega do drugega predvolilnega prizorišča brez podpore kogar koli, kot izseljenec, večinoma slabo poznavajoč takratne razmere v domovini. V SOS so zaznali njegovo nemoč in zadnje tri tedne pred volitvami organizirali njegove prevoze s solidnimi avtomobili, vozniki in spremljevalci. Pučnik je bil iz nastopa v nastop boljši, a jim je zmanjkalo časa. Pučnik po njegovem ni imel zadostne podpore Demosa, mala SOS pa ni mogla pravočasno vsega nadoknaditi.

Zakaj Demos ni zmagal z ustavno večino?

Prvi obrambni minister Janez Janša se je vprašal, zakaj Demos ni zmagal še bolj, z ustavno večino, kakršna je pripadla novim političnim silam domala povsod po srednji Evropi. To prezrto vprašanje nudi tudi razlago, zakaj smo še danes v hibridnem stanju, kot je nekaj novega in nekaj starega, čeprav smo že 20 let v EU. Tranzicija v Sloveniji ni končana in imamo zato veliko težav, drži pa, da te zmage ne bi bilo, če bi bili razdrobljeni in ne bi bilo Demosa. Jeziček na tehtnici je bila res SOS, brez nje te večine ne bi bilo, je opozoril Janša.

Janez Janša: Volitve so bile večstrankarske, ne pa v celoti svobodne, ker ni bilo splošne volilne pravice za vse tri zbore, in poštene. FOTO: Janez Porenta

Izpolnjena le dva od petih pogojev

Iz takratnih dokumentov Konference o varnosti in sodelovanju v Evrope sledi, da je tedaj veljalo pet kriterijev, po katerih se je merilo, ali so neke volitve svobodne in poštene, in volitve aprila 1990 v Sloveniji so izpolnjevale le dva od petih, ker ni bilo povsod splošne volilne pravice, ker volilni organi, torej volilni odbori, niso bili imenovani pluralno (vse je imenovala enopartijska oblast), in ker ni bilo enakega dostopa do medijev, zlasti do nacionalne televizije. Tiste volitve so torej bile večstrankarske, ne pa v celoti svobodne, ker ni bilo splošne volilne pravice za vse tri zbore, in poštene, tako Janša.

Sestava volilnih odborov

»Zakaj ni bilo povsod splošne volilne pravice? Ker v zbor združenega dela niste mogli voliti vsi, samo v tozdih. Bili smo vsi srečni, da volitve so, in tega ni nihče pretirano problematiziral. Potem pa smo videli rezultat in v zboru združenega dela je imela partija večjo večino kot Demos v zboru občin, in iz tega je prišel seštevek šest poslancev večine v 240-članski skupščini za Demos. Če bi se vse volilo po dvokrožnem večinskem sistemu, bi Demos imel več kot ustavno večino,« je izpostavil Janša in podčrtal še eno pomembno vprašanje – sestavo volilnih odborov.

Danes bi bila Slovenija drugačna

»Biti morajo sestavljeni pluralno, takrat niso bili, vanje je imenovala partija. Tudi republiško volilno komisijo je imenovala partijska skupščina in je na koncu odločala o vseh pritožbah. Danes se soočamo s posledicami tega, da je moral Demos narediti zgodovinske stvari, še zlasti, ko gre za vprašanja osamosvojitve, v kompromisu, da smo dobili ustavno večino za vse ključne dokumente slovenske osamosvojitve, vključno z ustavo, ki je tudi kompromis. Skratka: če bi imeli pred 35 leti res svobodne in poštene volitve v ves parlament, bi bila danes Slovenija drugačna,« je zaključil Janša.

Nepojav, ki ga javno mnenje ni detektiralo

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je vnovič poudaril, da Demos ni bil zgolj desnica, čeprav mu želijo danes pripisovati izključno desen značaj, saj če izgovoriš besedo desno, je v Sloveniji že malo narobe, in če Demos umestiš pod desnico, si ga s tem že rahlo diskvalificiral. Nekateri so bili nad Demosovo zmago presenečeni, drugi pač ne. »Če je bila SKD v takratnih javnomnenjskih raziskavah sploh pripisana k drugim strankam, je bila ničla, prazen prostor ali pa črtica. Bili smo nepojav, javno mnenje nas ni detektiralo,« je pojasnil Peterle.

FOTO: Janez Porenta

Zmagali so tepeni – kristjani in kmetje

Vprašal se je, kdo je volil v to smer, glede na to, da je bila SKD relativna zmagovalka, Omanova kmečka zveza pa dobila malenkost manj glasov, oboji skupaj so imeli v Demosu celo majhno absolutno večino. Dve kategoriji sta dali največ glasov: ena je bila ideološko, politično zaničevana – to so bili kristjani. Še na univerzi smo morali poslušati lepe oznake o kristjanih, če smo hoteli narediti izpit iz sociologije; verouk smo imeli še na univerzi. Druga kategorija je bila bolj stanovska – slovenski kmetje. Ti dve kategoriji sta bili najbolj tepeni, zmagali so tepeni,« je prepričan Peterle.

Brez državotvornega programa ne bi bilo plebiscita

Zakaj je prišlo do zmage? Takratni premier opozarja, da je bil Demos nov pojav – slovenska pomlad –, ki je prišel s pobudo, vizijo, definiral cilj, ki so ga ljudje najprej podprli na demokratičnih volitvah in potem potrdili še na plebiscitu. Če ne bi Demos zmagal z državotvornim programom, ne bi imeli nobenega plebiscita, zagotavlja Peterle in dodaja, da so na drugi strani govorico taktično prilagodili, a ji večina ni verjela: »Naša linija je zmagala ob prvi priliki, kakršne slovenski narod dotlej ni imel. Prvič v zgodovini je bila možnost, da se svobodno, demokratično opredeli, ali je za svojo državo ali ni.«

Odpoved revolucionarnemu projektu

Po njegovem je šlo za spremembo paradigme in odpoved revolucionarnemu projektu, ki temelji na konceptu sovražnika, ki želi narediti boljšo družbo tako, da izloči tiste, ki mu niso všeč. »Vesel sem in ponosen, da smo ta čas prav razumeli in ga izkoristili. Te volitve so prinesle izpolnitev nekaterih ključnih političnih pogojev, da smo projekt samostojne slovenske države lahko izpeljali. Demos je z zmago dobil zakonodajno večino in lahko sprejemal zakone, nekatere resda z veliko težavo in zelo počasi, nekaterih tudi ne, in dobil je izvršno oblast,« je zaključil Peterle.