Od 18. do 25. januarja bo v Sloveniji potekala molitvena osmina za edinost kristjanov. Njen namen je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje med seboj tako na bogoslužni kot tudi na pastoralni in teološki ravni.

Koncilski očetje zbrani na 2. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru (1962–1965) so v Odloku o ekumenizmu zapisali: »Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev koncila. Kristus Gospod je namreč ustanovil eno in edino Cerkev … Razdeljenost čisto gotovo nasprotuje Kristusovi volji, je svetu v pohujšanje in v škodo najsvetejši stvari, namreč oznanjevanju evangelija vsemu stvarstvu« (E 1).

Koncil je posebej izpostavil pomen »duhovnega ekumenizma«, ki vključuje »spreobrnjenje srca in svetost življenja skupaj z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov«. Duhovni ekumenizem je »duša vsega ekumenskega gibanja«.

Ko se torej leto za letom v molitveni osmini zbiramo k maši in molitvam, izpolnjujemo željo celotne Cerkve. Srečujemo se tudi z verniki in predstavniki drugih Cerkva, saj je »dovoljeno in celo zaželeno, da se katoličani združujejo k molitvi« skupaj z njimi (E 8).

*****

Vabljeni k skupnim srečanjem, ki bodo:

* v nedeljo, 17. januarja, bo bogoslužje ob 11. uri v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, Gosposvetska 9, Ljubljana; slavnostni pridigar bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, sodelovali pa bodo predstavniki drugih Cerkva in Gibanja fokolarov ter evangeličanski mladinski pevski zbor iz Murske Sobote.

* v četrtek, 21. januarja, bo ob 18. uri maša z ekumenskimi pričevanji visokih predstavnikov sestrinskih cerkva v cerkvi Sv. Trojice pri uršulinkah v Ljubljani, Slovenska cesta 21; somaševanje bo vodil novomeški škof in predsednik SŠK mons. Andrej Glavan; pričevanji bosta poleg njega imela še evangeličanski škof v Sloveniji mag. Geza Filo, za Srbsko pravoslavno cerkev pa je povabljen zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij. Pri maši in programu bodo sodelovali pevski zbor Adoramus iz Logatca in bogoslovci.

* v nedeljo, 24. januarja, bo ob 10. uri ekumensko bogoslužje v evangeličanski cerkvi Martina Lutra v Murski Soboti, Slovenska cesta 15; sodelujeta evangeličanski škof mag. Geza Filo in murskosoboški škof mons. dr. Peter Štumpf kot slavnostni pridigar.

* v nedeljo, 24. januarja, bo ob 10. uri božanska liturgija sv. Janeza Zlatoustega ob praznovanju goda sv. Save v srbski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Tivoliju v Ljubljani.

* v ponedeljek, 25. januarja, bo ob 18. uri v celjski stolnici sv. Danijela sklep molitvene osmine za edinost kristjanov pri katerem bodo ob celjskem škofu mons. Stanislavu Lipovšku sodelovali še evangeličanski škof v Sloveniji mag. Geza Filo, o. Milan Duduković …

*****

Poklicani smo, da oznanjamo slavna Božja dela (1 Pt 2,9)

V letošnji molitveni osmini za edinost se bomo duhovno povezali z Latvijo, eno od baltskih dežel, ki je istega leta kakor Slovenija (1991) dosegla samostojnost. Takrat se je rešila polstoletne sovjetske protikrščanske ideologije in nadvlade. Skupaj z nami je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije. S hvaležno mislijo na to osvoboditev so latvijski kristjani za vodilno misel osmine izbrali besede, s katerimi nas apostol Peter vabi, naj oznanjamo slavna dela Boga, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito luč. V mnogih cerkvah prestolnice Rige so tisto leto goreče molili za mir in svobodo. S pesmijo in molitvijo so neoboroženi meščani po ulicah postavljali barikade in se postavili proti sovjetskim tankom. V Latviji so v 10. stoletju delovali bizantinski misijonarji, v 12. in 13. stoletju pa sv. Meinhard. Prestolnica Riga je bila eno prvih mest, ki so sprejela sprejela Lutrove ideje. Verska podoba dežele je zato dokaj pisana. Njena zgodovina je zaznamovana tudi z verskim nasiljem. Opustošenje sta prinesli zlasti nacistična in komunistična ideologija. Osvoboditev izpod njiju so – podobno kot mi – doživljali kot eno od slavnih Božjih del. Katera so velika dela, ki jih je Bog storil nam, Slovencem, kristjanom? Eno od teh je, da moremo končno mirno živeti v lastni državi. Največje božje delo pa je to, da je tudi nas poklical iz teme v svojo čudovito luč. Od srede osmega stoletja smo kristjani, člani družine evropskih krščanskih narodov. Žal pa obeh teh darov ne cenimo dovolj: ne svoje domovine, ne krščanske vere. Molitev za edinost naj bo letos v znamenju hvaležnosti, da smo Božje ljudstvo, po krstu postavljeni v dostojanstvo Božjih otrok. Krst nas povezuje z vsemi drugimi kristjani, ki jih zato .katoliška Cerkev objema z bratskim spoštovanjem in ljubeznijo. (E 3).

dr. Bogdan Dolenc, tajnik Slovenskega ekumenskega sveta